Ledavsko jezero

Je umetno akumulacijsko jezero, imenovano tudi Kraško jezero (nepoučeni mislijo, da gre za jezero z značilnimi kraškimi pojavi, vendar nima s kraškimi jezeri nič drugega skupnega, razen, da je tudi Ledavsko enkrat presahnilo in sicer zaradi nujnih vzdrževalnih del, leta 2011) na reki Ledavi. Vode Ledave in Lukaj potoka so zajezene s pregrado visoko 10m. Jezero leži na nadmorski višini 234 m, na območju vasi Ropoča in Krašči v Krajinskem parku Goričko. Njegova površina meri 218 ha.

Nastalo je z zajezitvijo reke Ledave za potrebe regulacije njenega toka, saj je ta v svojem spodnjem toku prej pogosto poplavljala po Ravenskem, ob najhujših poplavah pa je bilo v M. Soboti več kot pol metra vode. Nastalo je ob koncu 70-ih let 20. stol. (1975) z odkupom približno 200 ha površin, ki so jih zajezili in pozneje poplavili. Povprečno je stalno zalitih 130 ha površin, večinoma v kraščih in le malo v Ropoči, tam pa se poplavi po potrebi ob večjem dežju. Nepoplavljeni severni del sestoji iz dela, ki je močno zaraščen (prerašča ga vrbje, trnje, rogoz in drug plevel) in pa travniškega dela, ki mu domačini pravijo Đurdan.  Jezero in travnik nad njim sta prepoznana kot naravni vrednoti državnega pomena, saj so se z zajezitvijo voda razvila mokriščna, obvodna in vodna življenjska okolja, kjer živi veliko redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Veliko med njimi je evropsko pomembnih (Natura 2000), številne med njimi so zavarovane tudi s slovenskimi predpisi.
Globina vode se zmanjšuje, saj Ledava prinaša ogromno mulja iz okoliških njiv, ki se nalaga na dno, ki se pri tem dviga. Zaradi tega se je površina vodne gladine že zmanjšala od prvotne. Zaradi neurejenga čiščenja odpadnih voda, ki pritekajo v jezero iz zgoraj ležečih naselij ob Ledavi in Lukaj potoku ter spiranja umetnih gnojil in fitofarmacevtskih pripravkov iz njiv, kakovost vode v jezeru ne ustreza kriterijem za kopanje v naravnih kopališčih. Rekreativne dejavnosti so tako omejene na ribolov in sprehod okoli jezera. Posebej privlačno postaja opazovanje ptic od daleč s spektivi in daljnogledi, ki v prihodnje lahko prispeva k kakovostnemu dvigu ponudbe obiskovalcem. Tu prezimujejo ptiči plojkokljuni, pobrežniki in orel belorepec. Zaradi varovanja ptic vožnja s čolni in surfi na jezeru ni zaželena.

Jezero je bogato z ribami in dvoživkami. Preraščeni deli so odličen življenjski prostor 25-im različnim vrstam ptic, ki jih marsikje po Sloveniji ne srečamo več. Ekosistem pa odgovarja tudi vidri, ki tu živi in se uspešno razmnožuje. Znano je, da je na Goričkem najbolj ohranjena populacija vidre Sloveniji. Tukaj srečamo tudi 44 različnih vrst kačjih pastirjev, kar predstavlja 3/5 vseh slovenskih vrst. Jezero se z okoliškimi gozdovi in obdelano Goričko pokrajino staplja v čudovito panoramo kulturne krajine. Priča ohranjenosti narave in lepih okoliških gozdov so prostoživeče lisice, jeleni, srne in divji zajci. Na Ledavskem jezeru so pričeli domovati labodi, ki so se, kot kaže, naselili za stalno.
Razmočena tla so postala domovanje rogozju, trstičju, šašem, ostricam, vrbovju in ločju. Jezero je preletna postaja mnogih ptic, ki se tukaj ustavijo na dolgi selitveni poti. V riparijskem pasu gnezdijo bičja trstnica, rakar, trstni cvrčalec, rečni cvrčalec, kobiličar, mala čapljica. V spomladanskem času iz okoliških gozdov dvoživke vseh vrst, krastače, žabe, urhi in pupki v jezeru odlagajo svoj mrest.
Ledavsko jezero so ljubitelji rib zelo hitro naselili z mnogimi ribjimi vrstami, tako tujimi kot domačimi. Pri ulovu rib ribičem pomagajo tudi drugi plenilci, kot so vidra in ribojede ptice vodomec, sive čaplje, čopasti ponirek, črna štorklja in kormorani.

Foto: Edita Celec